Footloose

Ren MacCormack se po materini smrti preseli iz Bostona k stricu v južnjaško mestece Bomont, kjer doživi pravi kulturni šok. Pred nekaj leti je mesto pretresla tragična nesreča, v kateri je umrlo pet gimnazijcev, ki so se vračali z zabave. Mestni svetnik is pastorjem Shawom na čelu so v odgovor na dogodek sprejeli vrsto novih zakonov, s katerimi so prepovedali glasno glasbo in ples, češ da je bilo to dvoje krivo za smrt petih mladih ljudi, med katerimi je bil tudi pastorjev sin.

Ren, ki pride iz povsem drugačnega okolja, se prepovedi upre, v mesto spet prinese življenje, hkrati pa se zaljubi v pastorjevo hčer Ariel.

O produkciji

Craig Brewer se je doslej izkazal kot režiser, ki mu niso tuje tabu teme - zlasti take, ki se nanašajo na kulturne razlike, zato se zdi prenovljena različica klasike iz 80. let nenavadna izbira zanj. Režiser se je tokrat z veseljem posvetil zgodbi, ki je krojila njegovo mladost. Enakega mnenja je bil tudi Craig Zadan, sicer producent že izvirnega filma. Čeprav so drugi časi, je zgodba s svojim prepletom najstniške upornosti in nevsiljive religiozne note brezčasna in zato primerna tudi za nove rodove.

Brewer si je zamislil, da bi morali v predelavi povedati nekaj več o ozadju dogodkov v Bomontu in bolj utemeljeno predstaviti mnenje staršev ter njihove razloge za prepovedi, ki se jim mladina hoče upreti. Zato se film začne z usodno nesrečo. Gledalec tako občuti bolečino, ki jo doživlja mesto in razume, da so starši skušali svoje otroke samo obvarovati. Ne gleda jih kot gručo zadrtih verskih fanatikov.

Visoki standardi: zasedba novega filma

Izvirni Footloose je med filmske zvezde izstrelil prej slabo znanega Kevina Bacona. Izbira neznanih igralcev ima svojo prednost. Občinstvo se laže poosebi z njimi, ker vloge ne obremenijo s svojo zvezdniško podobo. Zato so se tega držali tudi tokrat.

Kenny Wormald (Ren MacCormack) je prijatelj Justina Timberlakea in njegov nekdanji spremljevalni plesalec. Brewerju ga je priporočil prav Timberlake, ki je igral v Brewerjevem zadnjem filmu Black Snake Moan. Kenny je v plesnem svetu že doživel velik uspeh, vloga Rena MacCormacka pa je bila edinstvena priložnost, da s pomočjo plesnih izkušenj vstopi tudi v igralski svet.

Julianne Hough (Ariel) je igralka, pevka, plesalka in dvakratna zmagovalka oddaje Ples z zvezdami, ki v filmu upodablja uporniško pastorjevo hčer. Tako vztrajno si je prizadevala, da bi dobila to vklogo, da se je režiser posebej pogovoril z njo, zakaj ji ravno ta toliko pomeni. Izkazalo se je, da ji je vloga pisana na kožo, saj se njena zgodba ne razlikuje kaj dosti od Arieline: odraščala je namreč v globoko verni družini z množico otrok, kjer se je morala nenehno boriti za pozornost.

Najbolj znana obraza v filmu najdemo v vlogah častitega Shawa, pobudnika prepovedi, ki vse bolj težijo mlade v Bomontu, in njegove žene Vi, ki je bila vse doslej idealna pastorjeva žena in mu nikoli ni ugovarjala, dokler tudi njej ni prekipelo. Dennis Quaid je uspešno našel občutljivo razmerje med ljubečim očetom in vsiljivim mestnim veljakom. Kot vnuk baptističnega pridigarja se je vloge znal lotiti spoštljivo in jo verno upodobiti.

Pastorjeva žena Vi bo mogoče marsikoga presenetila, saj ni stereotipno puritanska, kot so bile žene duhovnikov najpogosteje upodobljene doslej. Navsezadnje sta se spremenili tudi njihova vloga in podoba v resničnem življenju. Pastorjevi ženi Vi je dušo vdihnila Andie MacDowell, ki tudi sicer prihaja z juga in je zato lik dobro razumela.

Miles Teller (Willard) je novinec, ki je bil najprej na avdiciji za vlogo Rena, vendar so se ustvarjalci odločili, da bi bil odličen Willard. Kot zanimivost naj povemo, da je Willarda igral že v srednješolski predstavi, ko ni upal niti sanjati, da bo nekoč ta lik upodobil še na velikem platnu.

Drobne poslastice za oboževalce prvega filma

Izvirni film se že dolgo uvršča med filmske klasike, za nekatere je celo kulten. Zato so filmski ustvarjalci novo različico zabelili z drobnimi spominki na film iz 80. let. Prva taka podrobnost je živorumeni Volkswagnov hrošč, ki takoj da vedeti, da bomo na platnu videli isto, le osveženo zgodbo.

Kostumografinja Laura Jean Shannon je skušala obdržati posebnosti vsakega lika in jih le malo posodobiti.

In seveda film ne bi bil Footloose brez ikonskih Arielinih rdečih škornjev. Enaka je ostala tudi njena obleka za maturantski ples.

Glasba in ples

Z novo generacijo gledalcev prihaja tudi nova glasba. Oziroma stara glasba v novi predelavi in z novimi glasovi. Naslovno pesem tokrat poje Blake Shelton, izvirno "Let's Hear it for the Boys", ki igra po radiu, pa nato povzame Jana Kramer. Plesni prizori bodo ljubiteljem izvirnega filma znani, vendar so sveže koreografirani in pisani na kožo novim gledalcem.