Urša Menart (1985, Ljubljana) je leta 2010 diplomirala iz filmske in televizijske režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Trenutno je samozaposlena v kulturi kot režiserka in scenaristka.
Film distribucije Cinemania group
Ne bom več luzerka
Ne bom več luzerka/My Last Year As a Loser
komična drama
V slovenščini
Na sporedu od: 21.3.2019, Kolosej Ljubljana
1h 28min / 88min
Leto: 2018
Država: Slovenija
Jezik: slovenščina
Scenarij: Urša Menart
Režija: Urša Menart
Igrajo: Eva Jesenovec, Živa Selan, Saša Pavček, Branko Završan, Špela Rozin, Jurij Drevenšek, Tina Potočnik Vrhovnik, Lara Vouk, Timon Šturbej, Aljaž Jovanović, Matic Lukšič
Povezava: IMDB
29-letna Špela je diplomirala iz umetnostne zgodovine, kar pomeni, da še nikoli ni imela redne službe. Za razliko od svojih najboljših prijateljic, ki sta se pred leti odselili iz Slovenije in se ne nameravata vrniti, Špela trmasto vztraja, da bo ostala v Ljubljani. Ko delo v tujini dobi tudi njen dolgoletni fant, Špela ostane brez stanovanja, službe in družbe. Preseli se k staršem in babici, ki zdaj živi v Špelini otroški sobi. Toda želi se osamosvojiti in odrasti, namesto da bi še naprej podaljševala svojo že tako ali tako deset let predolgo adolescenco.
Komentarji
15.3. 2019 ob 12:56
17.4. 2019 ob 12:18
Trailer je tako temen, da se komaj kaj vidi. Ali je montažer slabo izbral kadre, ali pa ta film ni daleč od običajnega, temačnega slovenskega filma ...
— Fatboy
Tvoj komentar
Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z 
.
S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.
Film je rolerkoster čustev, v enem trenutku sem se smejala, v drugem sem bila na robu solz. In vse to zato, ker sem v zgodbi glavne junakinje prepoznala sebe, svoj trud in generacijski prepad med mano in starši ter učitelji. Po vrhu vsega je film res na nivoju, govorimo o filmu, ki spada med 'dobre filme' ne samo 'dobre Slovenske filme'.