Piano, solo

Film Piano, solo je režiral Riccardo Milani. Ivan Cotroneo, Claudio Piersanti in Sandro Petraglia pa so skupaj z režiserjem avtorji scenarija, ki je nastal po že napisani knjigi. Knjiga z naslovom Il disco del mondo, avtorja Walterja Veltronija iz leta 2003, je nastala skoraj naključno, ko je takratni župan Rima naletel na cd ploščo Luce Floresa, ki pa ga do tistega trenutka ni poznal. Luca Flores, genialen jazzist, je naredil samomor leta 1995, pri 39 letih.

Rodil se je leta 1956. Skoraj celotno obdobje šestdesetih let je kot otrok preživel v Afriki, kjer je delal njegov oče, ki je bil geolog. Tam je na lastne oči videl, kako je v prometni nesreči umrla mati. Ko se je številčna družina ločila, se je Luca preselil z eno izmed sester v Firence, kjer je dokazal svoj zgodaj dozoreli talent in se tako povezal z drugimi jazz glasbeniki in sodeloval celo z osebnostmi kot je Chet Baker.

Čeprav mu kliše "genialnost in nered" ni pripadal, so bili sčasoma v njegovem kratkem življenu vedno bolj prisotni umetniški talent, paroksistična občutljivost, bolečina in samopoškodovanje, vse do trenutka, ko je z grozo zavedajoč se napredovanja duševne bolezni, naredil konec svojemu življenju.

Po naravi samotarskega in tihega Floresa v filmu odlično igra Kim Rossi Stuart. Michele Placido igra njegovega očeta, Sandra Ceccarelli njegovo mati, Paola Cortellesi, Mariella Valentini sestri, Corso Salani brata, Jasmine Trinca zaročenko, Roberto De Francesco in Claudio Gioè pa sočlana glasbene skupine.