9 mesecev šoka
Ariane je noseča! Presenetljivo, kajti Ariane Felder (Sandrine Kiberlain) je preiskovalna sodnica pri štiridesetih, ki je trdno prepričana, da je samsko življenje za žensko edina inteligentna odločitev. Osebne in poklicne izkušnje so jo pripeljale do spoznanja, da je 'družina tragedija, ki jo pišejo starši, igrajo pa otroci'. Zaradi vestnega dela se ji obeta sijajna prihodnost svétnice na višjem sodišču, ravno takrat pa ugotovi, da je noseča z Bobom Nolanom (Albert Dupontel), ki je obtožen okrutnega zločina. Še huje je, da se ničesar ne spominja – v rokah ima le test očetovstva z analizo DNK. Kako se je moglo to zgoditi in kakšna prihodnost jo čaka?
V tem začetnem zapletu ni nič komičnega, tako kot ni smešen prizor, ko junakinja sodi svojemu nerojenemu otroku, vendar Dupontel dramatično izhodišče scenarija oblikuje kot komedijo (francoski kritiki so jo imenovali nežna burleska). Smejati se življenjskim stiskam zahteva izjemen talent, ob katerem pomislimo na Chaplina ali Bernarda Bliera: prizor, ko raztresena mati vtakne v peč svojega otroka, postane v Dupontelovi režiji neustavljivo smešen. S svojim darom za komično bogati ves film z drobnimi utrinki, pretiravanji in sprevračanjem dejstev, naj gre za izseke tendencioznega poročanja TV-postaj (kameo vlogi Jeana Dujardina in Terryja Gilliama) ali za prizor, ko poskuša Nolan razložiti, kako se je zgodil zločin, zaradi katerega je pristal v preiskovalnem zaporu.
9 mesecev šoka je Dupontelov peti celovečerec (po filmih Bernie, Le Créateur, Enfermés dehors, Le Vilain), v katerem se poleg njega znova pojavljajo Philippe Duquesne, Bouli Lanners, Christian Hecq, Gilles Gaston-Dreyfus in Michel Fau, pa tudi nova igralca Philippe Uchan in Nicolas Marié (ki v vlogi odvetnika Trolosa na sodišču nastopi z nepozabnim sklepnim govorom). Sandrine Kiberlain je z njim sodelovala prvič, čeprav ima, tako kot Dupontel, za sabo že štirideset filmskih vlog.
Film je v Franciji in na tujem naletel na odličen sprejem, Dupontel pa je februarja letos prejel nagrado cezar za najboljši scenarij.
Komentarji
Res me je navdušil, bi si ga še kdaj ogledal z Evo.
Definitivno priporočam. Res, trenutno je tale moj najljubši film. Kdor se želi nasmejat, nej ga gre pogledat, nasploh pa se ve, da imajo Francozi super smisel za humor
Tvoj komentar
Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z .
S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.
Povsem naključno sem se znašla pred dejstvom, da moram ob 4 popoldne v Koloseju izbrati en film za ogled. Naveličana neizvirne in na različne načine nasilne ameriške produkcije je bila francoska komedija edina možna izbira. Totalen šok: bizarna komedija me je totalno navdušila, nasmejala sem se do solz in še cel preostanek večera sem bila na njen račun dobre volje.